ZAKAJ SE MORAM MUČITI, DA ‘SE KAJ PREMAKNE V ŽIVLJENJU’, DA ‘KAJ DOSEŽEM?’

ZAKAJ SE MORAM V ŽIVLJENJU MUČITI, DA ‘SE KAJ PREMAKNE, ‘DA KAM PRIDEM’? ZAKAJ JE POT DO CILJEV TAKO DOLGA? ZAKAJ MORAM VLOŽITI OGROMNO TRUDA, DA NEKAJ DOSEŽEM ZAKAJ SE MI KOMPLICIRAJO SITUACIJE,..?

Odločitev za pot, ki vključuje trpljenje, mučenje oz. dolgo pot do cilja je kompleksna interakcija notranjih in zunanjih dejavnikov.

• Nekdo se muči v življenju, trudi, da pride do nekega cilja, razrešitve ali odnosov, ali situacij, izpolnjenih ciljev, želja.
• Nekdo muči samega sebe na zdravstvenem nivoju, počutju (nenehno slabo zdravstveno stanje, slabo počutje – nezadovoljstva, ni smisla v življenju, brez volje,…itd)

Oseba se odloči za takšno pot

• Velikokrat sega vzrok tudi v pretekla življenja. So primeri, ko je v preteklih življenjih osebino življenje bilo uspešno, tekoče, lagodno. Ker pa zato oseba ni bila sprejeta s strani okolice, ljudi, odrinjena, nesprejeta, osamljena, ali celo osovražena, se je ta duša odločila, da bo šla po težjih poteh v življenju, celo ‘zaklela’, da bo raje trpela, da bo sprejeta, pasala v množico. Ta vzorec, to odločitev oziroma to ‘zakletstvo’ je duša prinesla s sabo v ta življenje, zato se nenehno muči, trpi, da pride do nekega cilja, sprememb, zaključkov ali starih negativnih vzorcev, navad, prepričanj, razrešitev določenih situacij, razrešitev oz sprememb v odnosih. Ali je zgolj tudi v preteklih življenji se mučila, se trudila, npr. okrog ljudi, vse naredila za njih, pa ni bilo nobenega spoštovanja, nesprejetost te osebe,…itd

V teh primerih je pot do cilja izredno dolga, dolgo trajajo stvari, situacije, odnosi, stari negativni vzorci, prepričanja, navade ali da se spremenijo ali razrešijo oz. da je cilj dosežen, želja izpolnjena,…itd

Lahko se oseba še tako trudi za ljudi pa jo ne spoštujejo, ne sprejmejo, ljudje nimajo do te osebe občutka spoštovanja, ne vidijo kaj vse oseba naredi za druge ljudi. Lahko je oseba še tako sposobna, se trudi pa ji posel nikakor ne gre kot bi moral,…itd.

Mučiti, truditi se za naklonjenost, sprejetost, spoštovanje, ljubezen pa ne gre in ne gre.

Človek sprejema zato tudi napačne odločitve, mogoče v odnosih samo zato, da bi bila oseba sprejeta, ljubljena oseba,…oz. oseba izbere se odloči za napačno pot, zato, ker želi iti po težji poti, trpeti,..itd

Življenje se zato ne premakne iz mrtve točke, oseba stagnira, odnosi se ne spremenijo, posel ne napreduje,..itd. Po eni strani oseba ne želi sprememb, odpor, strah do sprememb, po drugi strani je nestrpna, naveličana tega vrtenja v začaranem krogu.

Tako oseba tudi pozabi ‘živeti’ vrti se v krogu ponavljajočih se situacij, odnosov, navad. Pride nesmisel v življenju, brez volje, ni moči, energije, ne zna se oseba umiriti in sprostiti, nič kaj dosti ne naredi zase,…itd

Oseba se oklepa starih stvari, vzorcev, prepričanj, navad, odnosov,…itd., strah sprememb, korakov naprej.

Osebo je na nek način strah tekočega, lepega življenja, čeprav si ga na zavestni ravni želi. Ampak, ker je osebi trpljenje, mučenje znano, se trmasto oklepa trpljenja, mučenja.

Pojavljajo se negativna čustva, občutki od naveličanosti, trme, jeze, razočaranj, žalost, brez volja, nesmisla v življenju, praznina v človeku, utrujenost, razne fizične in čustvene bolečine,…itd

• Oseba verjame v nekaj večjega od samega sebe (znanstveni preboj, pomoč drugim, gradnja podjetja,…itd – ta strast je tako močna, da pretehta trenutno nelagodje
• Osebna rast; ker pot do pomembnega cilja zahteva preobrazbo (učenje, premagovanje strahov, osamljenost, nesprejetost,..) zato trpljenje postane del tega procesa rasti. Oseba išče smisel ne le ugodja.
• Navada, poznano ji je, prepričanje – trmasto se oklepa starih vzorcev, prepričanj; prepričanje, navada, da mora živeti v bolečini, trpljenju
• Prepričanja, vzorci – kultura ali družina; da se mora za vse vedno v življenju boriti in trpeti. Nič dobrega ni ‘lahko’
• Strah pred neuspehov ali običajnostjo, ustaljenostjo; bolje je biti na težki poti do nekaj velikega, kot živeti ‘navadno’ življenje brez izzivov
• Nizka samozavest, nezaupanje vase; oseba lahko globoko verjame, da si ne zasluži uspeha, zato se podzavestno odloči za pot trpljenja (mudi se taki osebi, da ‘odplača’ dolg preden doseže cilj
• Odloženo zadovoljstvo; sposobnost odrekanja trenutnim ugodjem za večjo prihodnjo nagrado
• Trajna navezanost na cilj; kljub težavam oseba ostane navezana, ker bi opustitev pomenila izgubo vsega kar je oseba že vložila
• Družbena pričakovanja; družine, kulture ali poklicnega okolja lahko narekujejo dolge, naporne poti (dolgo šolanje,..)
• Ekonomska nuja; včasih je trdo delo in ‘trpljenje’ edini način za preživetje ali izboljšanje pogojev zase in za druge (straši, ki delajo dve službi,..)
• Tekmovalnost; (šport, posel); v tekmovalnih okoljih je vzdrževanje bolesti in utrujenosti je pogosto predpogoj za doseganje ciljev, vrhunca

Trpljenje kot del identitete; to sem jaz, tisti, ki ne odneha; tako trdnost in vztrajnost postanejo temeljni vrednoti osebnosti

• Transformacija, moč trpljenja; nekateri verjamejo, da samo skozi trpljenje, mučenje, odkrijejo kdo resnično so in kaj lahko prenesejo

Včasih je vztrajanje kljub težavam tudi dobro. Najpomembnejši cilji (osebna rast, močne vezi,…) so kompleksni in zahtevni.

Zato je ključno vprašanje; Ali je to trpljenje, mučenje smiselno ? Ali me ta pot pelje k cilju, ki si ga želim ali le kopičim bolečino?

Včasih je najbolj pogumna odločitev vztrajati, včasih pa spremeniti cilj ali pot. Potrebno je razlikovati med tema dvema poloma.

Izhajam iz lastnih izkušenj in izkušenj ljudi s katerimi sem do sedaj sodelovala, Nataša Krek, life coach terapevtka – medij – empat, hipnoterapevt